slovenski

Srednjemiocenske kamnine na severnem obrobju Gorjancev med Kostanjevico in Čatežem

Na severnem obrobju Gorjancev smo med Kostanjevico na Krki in Čatežem raziskali del neogenskega zaporedja kamnin med spodnjemiocenskimi klastiti in panonijskim laporovcem. Prikazani so litološki stolpci za posamezne lokacije in korelacija med njimi in geološka karta t.i. čateškega bloka. Na celotnem raziskanom območju se pojavljata dva značilna člena. Spodnji člen predstavlja bazalna breča i konglomerat, sledi pa apnenec z litotamnijami, ki navzgor prehaja v drobnozrnat bioklastičen apnenec. Za zgornji člen je značilno menjavanje laporovca, bioklastičnega apnenca, apnenčevega peščenjaka in konglomerata. Kot klasti v višjem členu nastopajo erodirani fragmenti spodnjega člena in podlage. Natančejši pregled je pokazal, da gre za manjše razlike med posameznimi lokalnimi profili pri Kostanjevici, Šutni, Pošteni vasi in Čatežu. Razlike so na primer v petrološki sestavi bazalnih plasti (breča, konglomerat), ki so pogojene s paleoreliefom in litologijo podlage. Razlike povezane z bližino kopnega so opazne tudi v zgornjem členu, ki v veliki meri pripada resedimentom, kar je ugotovljeno tudi na podlagi paleontološke vsebine. Paleontološka kontrola je pokazala, da na raziskanem ozemlju pripada spodnji karbonatni člen srednjemu in zgornjemu badeniju, zgornji del pa sarmatiju. Krovnina zgornjega dela opisanih kamnin je laporovec spodnjopanonijske starosti. Opisano zaporedje kamnin sodi v eno formacijo. Spodnji člen opisanega sosledja na rasiskanem območju povezujemo z evstatičnim maksimumom v spodnjem badeniju (HS TB 2.3).

Slovenija; srednji miocen; evstatični maksimum

nije evidentirano